Omemba: Bernarda Žarn

»Da sem zmogla čez vse, je moja velika zmaga.«

»Še vedno k mami v naročje.«

»Ne bi želela hoditi po utirjeni poti. Mojo, ki je bila zaznamovana s filmom, televizijo, mediji in gledališčem, sta oblikovala oče in mama.«

»Najhuje je bilo, ko je bilo naenkrat vsega preveč. Materinstvo, partnerstvo, obremenjenost v službi in hotenje po perfekcionizmu niso šli skupaj.«

»Ne smemo jih potlačiti, pač pa jih izpovedati.«

»Se zgodi, sprejmeš, poskušaš predihati in vzameš iz tega največ, kar lahko. In se mi zdi, da nam je uspelo, povezali smo se, rekli smo si: 'Prav, nimamo veliko priložnosti, da preživimo na primer Ianov rojstni dan skupaj ali pa maškare, ki so bile zdaj. Smo se potrudili, da smo doživeli te trenutke, in smo hvaležni, ker smo lahko skupaj, čeprav je ta poškodba ... Ampak dobro ... Veliko pozitivnega smo se iz tega naučili in verjamem, da bo Anže prišel nazaj še veliko bolje pripravljen, kot je bil prej, ker dela in se izpopolnjuje tudi na področjih, za katera prej ni bilo veliko časa, tako da res ne vidim ničesar slabega.«

»Morate vedeti, da ne gre samo za športni vidik, ampak vse stvari, ki se zraven delajo. Preprosto je to proces, poškodba, kar koli. Treba je stopiti dva koraka nazaj, pogledati širšo sliko, to, kar meni ne uspeva, sploh ne, imam kar velike težave s tem. Ampak imam zato najboljšo podporo: Nastjo in terapevtko Meto.«

»Kot kavč selektor. Z veseljem jih spremljam (slovenske skakalce, op. a.), ves čas jih spremljam, potem pogledam še vse posnetke.«

»Ko prideš na letalnico, imaš neko strahospoštovanje in prav je, da ga imaš, da ne greš takoj preveč na vso moč, ampak da imaš pet odstotkov rezerve, da ne izsiljuješ ...«

»On vedno reče, da je mož in očka, kar je res, to sta v bistvu njegovi vlogi, ki ga prevzameta takrat, ko ne skače. Moram reči, da se sploh v zadnjem obdobju potrudi, da obe vlogi kakovostno oddela. Tudi on sam zelo dobro ve, kdo je, ko nima gor smuči in čelade.«

»Mislim, da je magično takrat, ko nekaj verjamemo in se na podlagi tega odzivamo in tudi ravnamo.«

»Hitro sem ugotovil, da ne bo šlo tako, ker sem ugotovil, da moj spomin ne deluje, kot sem si zamišljal.«

»Rad rečem, da se moje mnenje oz. moja sodba zelo razlikuje od večine. Po mojih merilih je dober roman težko napisati, in dejansko jih je malo.«

»Dvigni telefon in pokliči nekoga, ki je prav tako žalosten in sam.«

»Pomembno praznovati tudi, če si sam in žalosten, ker si praznik zaslužimo vsi.«

»Božič je praznik vseh in za vse.«

»Nežo Maurer sem že obiskala v domu starejših občanov v Preddvoru, in to je bilo zame posebno posebno božično darilo, močno so me prevzeli: njena ljubezen do življenja, njene modrosti in iskrivosti.«

»Zelo zgodaj sem se naučila, da publika zelo hitro pozablja, da moram jaz še hitreje. Da to, kar o meni govorijo in pišejo, nima zveze z mano.«

»Rac si je trikrat premislil, da ne bi imel knjige. Ko si je drugič premislil, sem se pogovarjala sama s sabo: 'Tudi pet minut se ne boš sekirala zaradi tega Poliča.'«

»Bi se ti pogovarjala z mano in bi jaz poskusila napisati knjigo. In je rekla ja.«

»Nekako da, ja.«

»Tako sem izbrala. V knjigi stvari ostanejo, v intervjuju lahko povem tudi kakšne bolj grozne stvari, za knjigo se mi pa zdi to nespodobno.«

»Pogovarjali sva se o marsičem, kar potem ni prišlo v knjigo, a sva se strinjali, da to ni potrebno.«

»Srečevati ljudi – to se mi zdi najlepše pri našem poklicu.«

»Lahko rečem, da sem se s težavo prebil čez poletje. V stiski sem se obrnil k družini, da si je vzela čas zame ob nedeljah, ko je bila kriza najhujša.«

»Danes, ko se na zaslone vrača Nedeljsko popoldne, so si pripravili celo manjše praznovanje, na katerem bom seveda manjkal. Vesel sem, ko lahko osrečujem svoje bližnje.«

»Danes mi je sicer malo hudo, ker manjkam na družinski trgatvi, a v družbi Jožeta in zanimivih gostov ter celotne ekipe oddaje in gledalk ter gledalcev bo 'kriza' hitro minila.«

»Jože mi je ob 100. in 150. oddaji pripravil presenečenje, v studio je pripeljal meni ljube: Železničarsko godbo Zidani Most in Harmonikarski orkester Tonija Sotoška, zdaj pa jaz pripravljam presenečenje zanj.«

»Ja, med javljanjem od doma mi je sem in tja delal družbo moj sin.«

»Ja, ta koronasituacija je prinesla tudi kaj dobrega, namesto enega sem imela dva sovoditelja.«